arhiv

arhiv

4.12.2013 – KOMU SLUŽIMO?

12.2.2014 – KOMU PRIPADA ZNANJE?

12.3.2014 – PROTEST

9.4.2014 – DEMOKRACIJA – VLADAVINA LJUDSTVA (?)

24.9.2014 – POMEN IN VREDNOST BRANJA

Ob začetku šolskega in študijskega leta smo se posvetili razmišljanju in razglabljanju o vplivu branja in pisanja na materialno in duhovno kulturo človeštva. Več o dogodku in tematiki si lahko preberete tukaj.

29.10.2014 – KAJ JE OKULTNO?

V pričakovanju haloweena, ko se meja med stvarnim in metafizičnim (vsaj za en večer) zabriše, se je tudi družboslovna sreda posvetila razglabljanju o skritih védenjih, mističnih in ezoteričnih izročilih, ki so v luči “znanosti in napredka” obtičala na polici z oznako “psevdoznanost.”

26.11.2014 – IZVOR PRAZNIKOV

Na pragu veselega decembra, ko nas že vabi okus po kuhanem vinu, ko se mesta že počasi odevajo v novoletno okrasje, ko se sprašujemo, s kakšnimi darili razveseliti najdražje, ko moramo svoje opravke v prihodnjih tednih že vpisovati v koledar z novo letnico in ko na svojo iztočnico čakajo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz s svojim spremstvom, se bomo pogovarjali o tem, kaj vse nam prazniki pomenijo, od kje izvirajo, od kje človeku sploh potreba, da obeležuje določene dogodke in časovne mejnike.

4.2. 2015 – PSIHOANALIZA PRAVLJIČNIH JUNAKOV

Zimski večeri so čas za pripovedovanje pravljic – ko krati dnevi in dolge sence hranijo domišljijo, nam fantazijska bitja še posebej živo stopijo pred oči. Na tokratni družboslovni sredi nas bo zanimala podstat naših najbolj priljubljenih zgodb. Kaj nam zgodbe sporočajo na duhovnem in psihološkem nivoju? Kakšne vzorce in analogije lahko odkrijemo v mitskih in ljudskih izročilih in kako nam sentimenti starih zgodb še vedno govorijo skozi stoletja in prenašajo sporočila, strahove, nauke, opozorila naših prednikov, ki so se zbirali ob ognjih in skozi bajke in pripovedke manifestirali elemente skupnega nezavednega.

25.2. 2015 ob 19.00 – ŽENSKA IN MOŠKA ENERGIJA

zenska_moski

 

1.4.2015 ob 19ih – IZVOR IN OZADJE STEREOTIPOV

Stereotypes

Policaji in blondinke so neumni, vsi azijci so geniji in znajo kung fu, afro-američani obvladajo košarko, navadni afričani so “obdarjeni,” Američani ne vejo, kjer leži preostali del sveta, na Bližnjem vzhodu so vsi teroristi, Italijani so vsi mafijci, ženske ne znajo vozit, kaj šele parkirat, vsi moški pijejo pivo in gledajo nogomet…seznam stereotipov – etničnih, spolnih, nacionalnih – je obširen, pogosto popolnoma napačen, pa vendar stereotipi vztrajajo, se perpetuirajo in celo krepijo, kljub temu da naš planet postaja vedno bolj raznolika globalna vas, v kateri se poudarja individualnost in unikatnost. Na psihološki ravni stereotipi ustvarjajo predpogoj za nastanek predsodkov, ki lahko sčasoma pripeljejo do zaostrenih oblik socialne (in drugih oblik) diskriminacije, stigmatiziranja, nasilja in – v najhujši obliki, genocida. Kako se stereotipi pojavljajo, kako in kdo jih potrjuje, kako jih lahko ovržemo in kakšni so lahko (pozitivni in negativni) učinki stereotipov ter kakšno grožnjo lahko stereotipi predstavljajo napredku družbe kot celote (npr. v izobraževanju, znanosti, poslovanju itd.)

Vse to nas je zanimalo na prvoaprilski družboslovni sredi 🙂

27.5. ob 19ih – KAJ JE SMEŠNO?

JESENSKO – ZIMSKI SEMESTER 2015/2016: CIKEL PREDAVANJ IN DEBAT NA TEMO PSIHOLOGIJE

Ustvarjalci Družboslovnih sred smo se odločili, da pod svojo družboslovno lupo vzamemo odnos družbe do ljudi z duševnimi boleznimi. Zaradi vedno hujših dejavnikov stresa, ki v današnji družbi rastejo kot gobe po dežju (in ob polni luni), je tudi ljudi, ki trpijo zaradi različnih duševnih obolenj in motenj, vedno več.

Zdravljenje duševnih obolenj je že samo po sebi težavno, bolnikom pa okrevanja zagotovo ne olajšuje splošno občutje v naši družbi, da duševne bolezni niso resnične bolezni. Obisk pri zdravniku je upravičen, če si zlomiš nogo, ne pa če imaš napade tesnobe.

Telesna poškodba je resna stvar, ker si zaradi nje hudo onesposobljen, ne moreš delati, tekati naokrog in biti koristen del družbe;  psihična bolezen pa je nekaj, kar hlinijo mevže, ki ne znajo stisniti zob in potrpeti, kot vsi ostali kleni ljudje. To je seveda strašansko napačna predstava o duševnih boleznih, zato smo jesensko – zimski cikel družboslovnih sred posvetili ozaveščanju o resničnosti in resnosti duševnih bolezni.

28.10. Psyché
Na uvodnem predavanju in debati, ki mu je sledila, smo si razjasnili termine psihologija, psihiatrija, psihoanaliza in prihoterapija; v katere sfere sodijo, kaj označujejo ti termini, kakšne so razlike med njimi in kaj jih povezuje ter čemu so posamezne vede namenjene. Uvodno smo spregovorili tudi o različnih oblikah duševnih obolenj in motenj ter o načinih zdravljenja.

25.11. Odnos družbe do duševnih bolezni
Drugo predavanje in debata v prvem ciklu letošnjih Družboslovnih sred sta bila posvečena raziskavi odnosa različnih, v času in prostoru ločenih, kultur do posameznikov z duševnimi boleznimi in duševnimi motnjami. Zanimal nas je zgodovinski pregled in razvoj odnosa in skrbi za duševno obolele, raziskali smo odnos do duševnih bolnikov med posameznimi kulturami in podebatirali o stigmatizaciji ljudi z duševnimi boleznimi in motnjami, ki je še danes močno prisotna v naši družbi.

23.12. prednovoletno druženje in ogled filma na temo psihologije
Decembrska Družboslovna sreda je privzela rahlo predpraznično atmosfero. Druženje in prijateljevanje je dobro in koristno za naše psihofizično zdravje, k dobremu počutju pa prispeva tudi kakšna kapljca žlahtnega. Za naše zadnje druženje v koledarskem letu smo izbrali in pogledali kratek (dokumentarni) film na temo psihologije, preostanek večera pa je bil namenjen druženju in pomenkovanju.

 

27.1. Kako prepoznamo ljudi z osebnostnimi motnjami (sociopate, psihopate) in kako se pred njimi zaščitimo
Današnja družba ustvarja zelo primerne razmere za uspeh sociopatov in psihopatov. Ker so to zelo dobri igralci in manipulatorji, jih ponavadi ne prepoznamo – dokler ni prepozno in smo zaradi sodelovanja z njimi že utrpeli osebno ali poslovno škodo. Na tokratnem pogovornem večeru smo predstavili glavne značilnosti ljudi z osebnostnimi motnjami, zakaj jih je težko oz. skorajda nemogoče zdraviti, kako nam ti ljudje lahko škodujejo in kaj lahko sami naredimo, da se izognemo njihovim škodljivim vplivom.

24.2. Zgodovinske osebnosti in njihovi notranji boji
Na zadnjem predavanju v ciklu o psihologiji smo se pogovarjali o znanih osebnostih, ki so trpele zaradi duševnih obolenj ali motenj. Raziskali smo, kako so se spoprijemali s svojo boleznijo in ali je bil njihov boj uspešen ali ne.

POMLADANSKO – POLETNI SEMESTER 2015/2016: CIKEL PREDAVANJ IN DEBAT NA TEMO MEDKULTURNIH RAZLIK ZAHODNE IN VZHODNE CIVILIZACIJE

V času nastajanja tega programa Slovenija (še) ni imela begunske krize. V času nastajanja tega programa je imela Slovenija ksenofobno krizo, ki je svoj vsakodnevni zagon dobivala v senzacionalističnih, šokantnih, netolerantnih, hujskaških izjavah in komentarjih na družabnih omrežjih. V namen osveščanja in iskanja vsaj približne resnice, kaj botruje današnjim razmeram in razdoru med zahodno in vzhodno civilizacijo, smo pomladansko-poletni semester Družboslovnih sred namenili izobraževanju sebe in drugih o bližnjevzhodni kulturi, civilizaciji in seveda veri.

 

20.4. Zahodna in vzhodna civilizacija – medkulturne razlike
Na uvodnem srečanju drugega cikla smo skozi zgodovinsko perspektivo poskušali razumeti razlike v razvoju, mislenosti in vplivih, ki so oblikovali danjašnjo »zahodno« in »vzhodno« civilizacijo.

1.6. Sveta besedila vzhoda in zahoda: razlike, podobnosti in življenjska navodila
V diskurzu o medkulturnih razlikah vzhoda in zahoda so sveta besedila zagotovo neobhodna tematika. Zato smo se na tokratnem srečanju pogovarjali o vsebini in sporočilih svetih besedil, z namenom prepoznati njihove podobnosti, razlike in kakšen miselni okvir ustvarjajo svojim vernikom.

 

29.6. Današnje ekonomsko-politične izmenjave med zahodom in vzhodom
V očeh javnosti zahodno in vzhodno civilizacijo globoko razmejuje vera in ideologija. Tokrat nas je zanimalo, kaj se dogaja v zakulisju lažnih pretvez o nepremostljivih ideoloških razlikah in vojne proti t.i. terorizmu, zato se bomo posvetili predvsem političnim razmeram in še posebej ekonomskim izmenjavam med zahodom in vzhodom.

13.7. Islamizacija Evrope?
Pogovorni večer je bil namenjen polemikam in predvsem izmenjavi mnenj udeležencev debate o (ne)realni možnosti islamizacije Evrope. V uvid smo vzeli vse znanje in ideje pridobljene v preteklih predavanjih in debatah drugega cikla Družboslovnih sred in poskušali argumentirati različne poglede na spremembe v širši evropski družbi, ki bi lahko nastale kot posledica priseljevanja muslimanov v Evropo.