kulturnodnevna kaligrafska delavnica

Na predvečer kulturnega prazika smo v prostorih ŠKŽ izvedli kaligrafsko delavnico, namenjeno članom in simpatizerjem študentskega kluba Žalec. Delavnice se je udeležilo 12 zelo predanih kaligrafskih vajencev, s katerimi smo pod vodstvom mentorice Manje Balek Jurjavčič vadili pisavo minuskulo, v kaligrafskih krogih poznano pod imenom “foundational hand.”

V uri in pol smo popisali več delovnih listov, se prijetno zabavali in zvadili simpatične črke, nato pa je sledil preizkus novopridobljenih kaligrafskih veščin: kot pravi vajenci so morali udeleženci delavnice čim bolj natančno prepisati Prešernov verz, ki smo ga posebej za to priložnost izbrali izmed pesnikovih zabavljivih napisov.

Rezultati so bili seveda več kot navdušujoči, saj so se prav vsi udeleženci delavnice odlično izkazali. Njihove izdelke si lahko ogledate v galeriji slik.

In izbrani napis? – “Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak’ klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.” 

življenjska zgodba idrijske čipke – kratek oris

Najstarejša pisna omemba čipke sega v leto 1696. Poti in nastanku čipk pa bolj pregledno sledimo v drugi polovici 19.stoletja, potem ko je klekljanje v Idrijo prinesla žena rudniškega inženirja s Češke, obe deželi sta bili tedaj sestavna dela avstro-ogrke monarhije. Žene idrijskih rudarjev so sprejele klekljanje za svoje, saj so z izkupičkom izdelanih in prodanih ali zamenjanih čipk bogatile svoje gospodinjstvo.

Strokovno šolanje je bilo podprto s strani dunajskega trgovskega ministrstva, tako da so se poleg šole v Idriji odprle šole še v Poljanski dolini, Cerknem, Selški dolini in na območju Trnovskega gozda. Ivanka Ferjančič, znamenita ženska v zgodovini idrijske čipke, se je šolala na južnem Tirolskem, zgodovinski viri pa jo omenjajo kot uspešno učiteljico klekljanja v Idriji.

Izdelava čipk se je s prvotnih metrskih čipk s širokim risom (7 parov klekljev in bolj debel sukanec, najpogosteje lan ali bombaž) obogatila še z zaključenimi čipkami, po letu 1920 pa se je vse bolj začel uporabljati ozki ris (5 parov klekljev). Po koncu II. svetovne vojne se je s tem ročnim delom ukvarjalo veliko število upokojenk, ki so si s tem izboljšale skromne pokojnine.

Konec 20.st., predvsem po letu 1990 že lahko sledimo odpiranju raznih galerij, ateljejev, ki ponujajo čipke, bodisi kot dekorativno dopolnilo stanovanju (prti, zavese, različni prtički,…) ali dopolnila h garderobi  (k osebnemu perilu, bluzam, oblekam…), tu naša domišljija ne pozna meja. Tako se čipka širi, saj od odprtja šole, leta 1876, pa do današnjih dni še vedno vabi mlade  in stare, da si s klekljanjem razširijo znanje te čudovite obrti, prenašajo tradicijo iz roda v rod in da ime malega rudarskega kraja med hribi ne zamre, saj se mu je ime že delno  izgubilo z zaprtjem nekdaj zelo pomembnega in znanega rudnika živega srebra v Idriji.

nekaj besed o mnogoterih koristih kaligrafije

Kaligrafija nam da veliko več kot le novo ročno spretnost, saj ob pisanju in oblikovanju črk ne urimo le roke, temveč tudi um, urimo koncentracijo, vadimo potrpežljivost in se za nekaj prijetnih uric posvetimo sami sebi in svoji ustvarjalnosti.

Redna in dolgotrajna vadba kaligrafije pozitivno učinkuje na naše kognitivne sposobnosti (izboljšana koncentracija in daljša pozornost, postanemo bolj natančni, razvija in krepi se naša sposobnost abstraktnega razmišljanja, izboljša se nam kratkoročni spomin, razvijejo se nam boljše prostorske predstave), vpliva tudi na fiziološke procese v našem telesu (niža krvni pritisk, umirja dihanje in električno aktivnost mišic, aktivira možgansko valovanje), dobro dene tudi našim čustvom (pomirja in stabilizira čustvene odzive, zmanjšuje napetost in nemir ter splošno pozitivno deluje na naše umsko stanje), nenazadnje pa vaja kaligrafije pripomore tudi k osebni rasti, saj aktivira naše pozitivne lastnosti, da postanemo (še) pametnejši, razvijemo svoje talente, postanemo čustveno bolj stabilni in s tem tudi fizično bolj zdravi, naučimo se samodiscipline in s tem samozadostnosti, postanemo bolj realistični in odločni.

Seveda pa poleg vseh teh rahlo metafizičnih pozitivnih učinkov na našo psiho in menso kmalu spoznamo tudi ostale, bolj praktične in v fizičnem svetu koristne strani kaligrafije – sedaj smo sposobni napisati in oblikovati res izvirno rojstnodnevno čestitko ali novoletno voščilo, pa tisto najlepšo misel, ki smo jo prej sprintali v Times New Roman ali Arial Black, font size 32, lahko sedaj sami napišemo na dekorativen papir in obesimo na steno, na plakat za hčerkin šolski projekt lahko napišemo pogumen naslov, ki bo pritegnil vsako oko, pa tudi oglasnim deskam v pisarnah lahko vdihnemo povsem novo vizualno svežino, če že na njihovo vsebino ne moremo vplivati 🙂

Kot vidite, svet je poln razlogov za vajo kaligrafije!

peas