Razstava Most in mesto

most
Slikarsko delo Most. Avtorji sik so člani slikarske skupine 12. poteza.

 

Razstava Most in mesto je nastala s sodelovanjem različnih organizacij, skupin in posameznikov, zato tudi njena vsota predstavlja zanimiv, nevsakdanji skupek tehnik in pristopov. Prostor za razstavo nam je omogočila Ekonomska fakulteta v Ljubljani, organizacijo razstave pa je prevzelo Društvo Ustvarjalni svet. Razstavo smo postavili 3.3. 2015, otvoritev pa je bila 10.3. 2015. Razstava traja v marcu in aprilu 2015.

Slikarji, ki nastopajo pod skupnim imenom 12.poteza so prispevali več platen, ki skupaj sestavljajo dve večji sliki – sliko mosta in sliko mesta. Vsako platno je izdelek drugega avtorja, zato je končni vtis sik zares osupljiv.

mesto
Slikarsko delo Mesto. Avtorji sik so člani slikarske skupine 12. poteza.

 

 

Manjšega formata – vendar nič manj zgovorna – so fotografska dela Alexa Delaya, ki nam približajo prizore iz mestnega življenja Ljubljane in Pariza.

kolesar
Eno izmed fotografskih del z razstave, avtor fotografije je Alex Delay.

 

Razstava je zaokrožena s tremi kaligrafskimi izdelki, in četrtim, ki poleg kaligrafije vključuje še klekljano idrijsko čipko. Na enem od izdelkov je v kaligrafskem napisu in ilustraciji izvedena pesem Moje mesto, ki jo je za namen naše razstave napisala Anka Vidmar.

mesto asociacije
Igra asociacij na temo mesto. Kaligrafski napisi izvedeni s čopičem in kaligrafskim peresom, z uporabo tušev in vodenih barvic.

 

Moje mesto
Pesem Moje mesto, ki jo je za namen naše razstave napisala Anka Vidmar. Kaligrafski napis in ilustracija sta izvedena s kaligrafskim peresom, tušem in svinčnikom.

 

most asociacije
Igra asociacij na temo most. Kaligrafski napisi izvedeni s čopičem in kaligrafskim peresom, z uporabo tušev in vodenih barvic.

 

Most čipka kaligrafija
Odsev mostu v kombinaciji tehnik: kaligrafija in idrijska čipka.

 

 

Vabilo na otvoritev:

Vabilo Most in mesto

O razstavi je novinarka Ekonomske fakultete napisala tudi prispevek za internetni časopis EF. Do članka dostopite na tej povezavi.

 

TV Golica na obisku in tečaj klekljanja v živo

V klubu tukaj&zdaj so nas s svojim obiskom razveselili ustvarjalci jutranje oddaje na TV Golica. Na tečaj klekljanja so poslali Pečota, sovoditelja jutranjega programa – k nam je prišel z zelo posebno in pomembno nalogo, ki mu jo je zadala Špela.

Več o nalogi in o tem, kako se je Pečo izkazal pa si oglejte (in presodite sami) na posnetku.

TV Golica na obisku
TV Golica na obisku

življenjska zgodba idrijske čipke – kratek oris

Najstarejša pisna omemba čipke sega v leto 1696. Poti in nastanku čipk pa bolj pregledno sledimo v drugi polovici 19.stoletja, potem ko je klekljanje v Idrijo prinesla žena rudniškega inženirja s Češke, obe deželi sta bili tedaj sestavna dela avstro-ogrke monarhije. Žene idrijskih rudarjev so sprejele klekljanje za svoje, saj so z izkupičkom izdelanih in prodanih ali zamenjanih čipk bogatile svoje gospodinjstvo.

Strokovno šolanje je bilo podprto s strani dunajskega trgovskega ministrstva, tako da so se poleg šole v Idriji odprle šole še v Poljanski dolini, Cerknem, Selški dolini in na območju Trnovskega gozda. Ivanka Ferjančič, znamenita ženska v zgodovini idrijske čipke, se je šolala na južnem Tirolskem, zgodovinski viri pa jo omenjajo kot uspešno učiteljico klekljanja v Idriji.

Izdelava čipk se je s prvotnih metrskih čipk s širokim risom (7 parov klekljev in bolj debel sukanec, najpogosteje lan ali bombaž) obogatila še z zaključenimi čipkami, po letu 1920 pa se je vse bolj začel uporabljati ozki ris (5 parov klekljev). Po koncu II. svetovne vojne se je s tem ročnim delom ukvarjalo veliko število upokojenk, ki so si s tem izboljšale skromne pokojnine.

Konec 20.st., predvsem po letu 1990 že lahko sledimo odpiranju raznih galerij, ateljejev, ki ponujajo čipke, bodisi kot dekorativno dopolnilo stanovanju (prti, zavese, različni prtički,…) ali dopolnila h garderobi  (k osebnemu perilu, bluzam, oblekam…), tu naša domišljija ne pozna meja. Tako se čipka širi, saj od odprtja šole, leta 1876, pa do današnjih dni še vedno vabi mlade  in stare, da si s klekljanjem razširijo znanje te čudovite obrti, prenašajo tradicijo iz roda v rod in da ime malega rudarskega kraja med hribi ne zamre, saj se mu je ime že delno  izgubilo z zaprtjem nekdaj zelo pomembnega in znanega rudnika živega srebra v Idriji.